Lekcija 2.2

NASLOV

Opekline

DATUM ODDAJE DOMAČE NALOGE

05.11.2017

Pozdravljeni pri drugi učni uri iz čarobnih napojev. Letošnja tema so, kot že rečeno pri prejšnji lekciji, napoji, ki imajo zdravilne učinke. Posledično bomo torej pri vsakem srečanju poskusili teoretično predelati določeno poškodbo oziroma bolezensko stanje, nato pa bomo skozi praktično delo varjenja pripravljali napoje, tinkture in paste, ki tovrstna bolezenska stanja in poškodbe učinkovito zdravijo.

Danes bodo rdeča nit naše ure opekline, zato bomo pogledali tudi nekaj morda neprijetnih slik.

Koža

Koža je največji in najtežji organ, ki jo lahko zaradi njene raznovrstne fiziološke naloge imenujemo sistem, in ščiti pred vplivi okolja, ki bi lahko škodili telesu. Kot čutilni organ posreduje občutke dotika, pritiska, bolečine, hladu in toplote. S pomočjo lojnic in znojnic pa se deloma izločajo odpadne snovi. Pomembno vlogo ima tudi pri termoregulaciji (uravnavanju telesne temperature), regulaciji vlage in imunskih odzivih, poleg tega pa sodeluje pri presnovi vitamina D.

Žal pa je koža hkrati tudi naš najbolj izpostavljeni organ oziroma sistem, in posledično tudi tisti, ki je največkrat poškodovan

Opekline

Opekline so akutne lokalne okvare kože ali sluznice zaradi učinkovanja vročine.

Glede na nastanek, opeklinske rane delimo na:

TERMIČNE OPEKLINSKE RANE - nastanek zaradi toplotne energije v obliki suhe vročine (vroč zrak, plamen, razbeljena kovina, sonce, magični artefakti, uroki oziroma zaklinjatve in živali, ki posedujejo lastnost ognja (zmaji, pepelnične kače, Fiendfyre kletev…)) ali dotika kože z vročimi tekočinami (para, vrela voda, olje, vreli napoji …), ki jih povzroči že kratkotrajno delovanje tekočine pod vreliščem.
KEMIJSKO INDUCIRANE OPEKLINSKE RANE - nastanek na podlagi kemičnih poškodb, ki jih povzročajo zlasti jedkovine; kisline in alkalne snovi, določeni napoji, magične živali, ki posedujejo jedke strupe; mehanizem dogajanja je sicer drugačen od termičnih opeklinskih ran, vendar so spremembe na koži zelo podobne običajnim opeklinam.
ELEKTRIČNE OPEKLINSKE RANE - nastanek poškodb pri prehodu električnega toka skozi posamezna tkiva in organe; v večini primerov lastne bunkljem, saj magično občestvo ni nikoli posvojilo uporabe elektrike (razen, če pride do udara strele).
FRIKCIJSKE OPEKLINSKE RANE - nastanek zaradi trenja kože z različnimi predmeti (valji, vrvi…).

Poškodba samega tkiva je odvisna od temperature, časa trajanja stika toplotnega vira in lokacije, na katero vir deluje. Koža je namreč na različnih delih telesa različno debela. Prav tako se razlikuje prekrvljenost tkiv, kar vpliva na poznejši celični odgovor.

Večja opeklinska rana vpliva tudi na druge organske sisteme. Spremeni se namreč tudi delovanje srčno-žilnega sistema, ledvic, pljuč, prebavil, žlez z notranjim izločanjem in imunskega sistema.

Ocena in delitev opeklin

Ko pride do opekline, je, kljub temu da ne moremo poznati vseh zapletenih dogajanj v telesu, ki se razvijajo še nekaj ur po poškodbi (24-48 ur), pomembno, da se zavedamo nevarnosti, ki lahko v nekaj urah poslabšajo stanje poškodovanca ali ogrozijo naše oziroma njegovo življenje. Pravilna prva pomoč lahko v primerih lažjih termičnih in frikcijskih opeklinskih ran precej vpliva na obseg poškodbe, vendar je le-to potrebno vsaj približno znati oceniti.

Nekako najenostavneje je, če si pomagamo s pravilom 'dlani', pri čemer naša oziroma poškodovančeva dlan predstavlja 1 % skupne telesne površine. S seštevkom izrazimo delež opečene kože v odstotkih, vendar moramo biti pazljivi; pri otrocih se to razmerje razlikuje.

Če pride do hujših termičnih in frikcijskih opeklinskih ran (sploh v primerih, ko je razlog za opeklino zakleti artefakt ali napad določene magične živali) predvsem pa pri vsaki kemijsko inducirani opeklini, je nujna takojšnja zdravilska pomoč. Usposobjeni zdravilci pri zdravljenju namreč najprej naredijo natančne izračune po shemah za pravilen vnos tekočin zaradi izgube telesne tekočine, ki je osnovna posledica hudih opeklin.

Za oceno globine opekline moramo načeloma poznati osnovne anatomske značilnosti kože, kar je za laike zelo težavno in zahtevno in zavisi od videza (barve), občutljivosti opečene kože in krvnega povratka. Zato jih na splošno delimo na;

POVRHNJE OPEKLINE (prizadenejo ali uničijo samo vrhnje plasti kože (povrhnjico in del usnjice); nova koža lahko ponovno zraste iz ohranjenih celic lasnih mešičkov in žlez v koži; ob ustreznem zdravljenju se lahko zacelijo same)
GLOBOKE OPEKLINE (prizadenejo ali uničijo celotno debelino kože (povrhnjico in usnjico, kjer je vezivo, splet mezgovnic, žil, živcev, čutilnih telesc, lasnih mešičkov, znojnic in lojnic), Včasih je poškodovano še podkožje, redkeje mišice in kosti. Take rane se ne zacelijo same. Zdravi se jih operativno preko čarokirurgije s presaditvijo kože.)

Profesionalna anatomska razdelitev, pa izgleda nekako takole;

epidermalna opeklina
povrhnja dermalna opeklina
globoka dermalna opeklina
subdermalna opeklina

Veliko število opeklin je posledica nesreč doma, ki bi jih lahko preprečili. Koža je živo tkivo, zato tudi kratkotrajna izpostavljenost temperaturi, višji od 49 stopinj Celzija, poškoduje njene celice.

Poznamo več stopenj;

Opekline I. stopnje povzročijo pordečitev kože in prizadenejo le povrhnjico (zgornjo plast kože). Take opekline se hitro pozdravijo, vendar se po enem ali dveh dneh poškodovana koža včasih odlušči. Običajen primer opeklin I. stopnje so sončne opekline.
Opekline II. stopnje poškodujejo kožo globlje in povzročijo nastanek mehurjev. Nekaj usnjice (spodnje plasti kože) vseeno ostane nepoškodovane, tako da se tovrstne opekline ponavadi zacelijo brez brazgotin, razen če niso zelo obsežne. Običajnen primer so opekline, ki jih lahko staknete pri skrbi za ritotrobe zaribance ali večji nepazljivosti pri prijemanju vročih kotličkov med varjenjem napojev.
Opekline III. stopnje uničijo vse plasti kože. Prizadeti predel je videti bel ali zoglenel, in če je opeklina zelo globoka, so vidne tudi kosti in mišice. Tudi če so opekline III. stopnje omejene na zelo majhno področje, je potrebno specialistično zdravljenje in verjetno tudi presaditev kože, da ne bi ostale brazgotine. Običajen primer so čarovniki in čarovnice, ki so bili izpostavljeni (in so preživeli) zmajskemu ognju, Fiendfyre kletvi ali drugim temnim oblikam magije, katerim je lasten ogenj.
Opekline zaradi električnega toka lahko povzročijo veliko škodo, čeprav je zunanja plast kože le malo prizadeta. Ker lahko električni tok poškoduje srce, mora resnost tovrstnih opeklin oceniti za to usposobljeni zdravilec. Kot že rečeno, pa je, razen redkih primerov udara strele, ta stopnja v primeru magičnega občestva bolj ali manj ničelno upoštevana.

Pasta za zdravljenje opeklin

Opekline I. stopnje povzročajo bolečine, nemir, glavobol in vročino, vendar niso smrtno nevarne. Opečeni predel damo takoj pod curek mrzle tekoče vode ali nanj položimo obkladek, namočen v mrzlo vodo, dokler bolečina ne pojenja. S prizadetega predela kože odstranimo ure, zapestnice, prstane, pasove ali tesna oblačila, preden začne otekati.

Pri opeklinah II. in III stopnje ter opeklinah zaradi električnega toka, pa je treba vedno poiskati pomoč zdravilca, saj lahko le on ugotovi resnost opeklin in določi nadaljnje zdravljenje.

Na prizadeto mesto lahko nanesemo tudi mazila, ki hladijo in obnavljajo kožo. Eno izmed najosnovnejših pripravkov, ki odlično pomaga pri opeklinah I. stopnje, je zagotovo pasta za zdravljenje opeklin, ki jo bomo danes pripravili tudi mi.

Najprej pa nekaj osnov.

Pasta proti opeklinam je standardno mazilo vsake magične gospodinje in je torej vedno pri roki. Kupite jo lahko v vsaki apoteki, tiste bolj vešče mamice in babice, pa jo imajo navado pripravljati tudi doma, saj je čar te paste prav v tem, da se jo da z nekaj več izkušnjami v domačem zdravilstvu pripraviti tudi iz manj kakovostnih improviziranih sestavin.

Kako pa pasta učinkuje?

Vse sestavine imajo takšne ali drugačne lastnosti regeneracije, zato so njeni poglavitni učinki naslednji;

spodbujanje celjenja poškodovanega notranjega tkiva
velika vsebnost vitaminov A in D
spodbujanje obnavljanja oziroma regeneracije kože
protivnetno delovanje
blaženje bolečine

Toliko torej o teoretičnem delu lekcije. Svetujem vam, da si počasi začnete pripravljati inventar, ki se vam že izpisuje na tabli, in pa vaše delovne prostore. Potrudite se z natančnim sledenjem postopka, saj boste, če bo pasta pravilno zamešana, tudi to lahko odnesli domov in morda nekoč na lastni koži izkusili njeno delovanje.

INVENTAR

Kotliček
Gorilnik
Stojalo za kotliček
Merilni valj
Tehtnica
Steklena paličica za mešanje
Mali srebrni nožek
4 merilne žličke
Lesena deska za rezanje
Petrijevka
Kapalka

SESTAVINE

Izvirska voda
700g usnjatih listov aloa vere
Ribja mast
Smrekov med
Grški jogurt
Zmajska kri

Postopek varjenja

Najprej vzemite vsak svoj merilni valj, stopite do gargolje in si nalijte točno 1070ml izvirske vode, ki jo potem prelijte v kotel, preden ga postavite nad gorilnik. Ko boste to naredili, lahko prižgete gorilnike in začnete slediti navodilom.

1) Kotel. v katerega ste nalili vodo, postavite nad gorilnik. Ogenj popolnoma zmanjšajte, saj se mora voda počasi segrevati do vrenja. Medtem ko se voda greje, vzemite približno 6 do 7 velikih usnjatih listov aloa vere in jih stehtajte. Skupaj morajo tehtati točno 700 g. Če so pretežki, jih odrežite pri vrhu in nadaljujte z rezanjem, dokler ne dosežete 700 g. Če so prelahki, dodajte še kakšen list.

2) Ko pridobite zahtevano količino aloa verinih listov, si jih položite na desko za rezanje, vzemite mali srebrni nožič in list po dolgem prerežite na pol. Prerezani list obrnite s sredico navzgor in postopek ponovite še z vsemi preostalimi listi.

3) Ko vam voda v kotličku zavre, vzemite eno izmed merilnih žličk in odprite glineno posodico, v kateri imate shranjeno ribjo mast. Zajemite 3 zvrhane žlice masti in jih spustite v vrelo vodo. Mast se bo razpustila in se počasi dvignila na površje. S stekleno paličico dvakrat premešajte v smeri urinega kazalca, nato pa pustite mešanico, da zopet zavre.

4) Vzemite drugo izmed neuporabljenih merilnih žličk. Z njenim robom rahlo zarežite v kašasto sredico prej prerezanih listov aloa vere in celotno vsebino postrgajte v nastavljeno petrijevko. List res dobro izdolbite in potem postopek ponovite z vsemi preostalimi.

5) Ko ste izdolbli vse liste in imate v petrijevki vso sredico, vzemite tretjo od neuporabljenih merilnih žličk in kašasti sredici dodajte 5 meric čvrstega grškega jogurta. Vse skupaj premešajte tako, da nastane homogena zmes. Pustite jo stati 10 minut.

6) Ko vam mešanica ribje masti in vode ponovno zavre, vzemite zadnjo od neuporabljenih merilnih žličk in v kotliček dodajte eno samo žličko smrekovega medu. Iz kotlička se bo dvignil rumenkast oblaček pare, ki bo medeno dišal, nato pa s komaj slišnim pokom izginil v nekaj minutah.

7) Pazljivo opazujte vsak svoj oblaček pare in v trenutku, ko zaslišite rahel pok izginjajočega oblačka, v kotel stresite prej pripravljeno zmes aloa vere in grškega jogurta, ki je stala 10 minut.

8) Zmes se bo nenadoma začela gostiti, zato morate ves čas mešati. 13-krat v smeri urinega kazalca in enkrat v smeri osmice, 13-krat v nasprotni smeri urinega kazalca in enkrat v smeri osmice in spet od začetka. To je potrebno ponavljati, dokler se zmes ne sesede na polovico kotlička in preneha brbotati. Nekje 15 - 20 minut.

9) Ko zmes preneha brbotati, tudi mi prenehamo mešati in hkrati ugasnemo gorilnik. V sivkasto zmes počasi in v razmaku treh sekund dodamo še 7 kapljic zmajske krvi. Zmes bo brez mešanja začela vpijati kri in počasi spreminjati barvo iz sive v lepo oranžno.

10) Pasta je končana, ko se popolnoma ohladi, je intenzivne oranžne barve in nima popolnoma nobenega vonja. Takšna je pripravljena za skladiščenje v nizkih glinenih posodicah, uporabljati pa jo lahko začnemo natančno po petih urah od varjenja

Uporaba

Sama uporaba paste za zdravljenje opeklin je zelo preprosta. Na mesto opekline nežno nanesemo tanek sloj paste, seveda pa je pred tem nujno potrebno poskrbeti za popolnoma čiste roke. Opeklino nato na rahlo obvežemo s čistim, netkanim povojem, najbolje sterilnim, ali pa jo pustimo neobvezano, da tako pospešimo celjenje. Pri tem moramo paziti, da je tudi površina kože povsem čista. Morebitnih mehurjev ne smemo prebadati ali kako drugače drezati v prizadeto področje. Če je potrebno, lahko zaužijemo tudi kakšen domač pripravek za lajšanje bolečin.

Postopek ponavljamo vsak dan, sedem dni v tednu, zjutraj in zvečer, med obema previjanjema pa mora nujno miniti vsaj 12 ur, sicer pasta ne bo učinkovala, kot bi morala.

V primeru, da ste postopek previjanja in časovno omejitev dosledno upoštevali, a se opeklina še vedno ni zacelila oziroma se pojavlja tudi kakšna dodatna rdečica, obstaja sum vnetja. Takrat se opeklinske rane ne dotikamo, saj lahko naredimo več škode kot koristi, in nemudoma poiščemo strokovni nasvet zdravilca.

DOMAČA NALOGA

Za domačo nalogo boste raziskali vse sestavine, ki smo jih uporabili pri mešanju paste proti opeklinam. Posvetite se vsem aspektom in pobrskajte za vsakršnimi dodatnimi informacijami.

Povprašajte tudi doma, ali vaše mame in babice same mešajo omenjeno pasto in če da, katere sestavine uporabljajo in zakaj. Napišite tudi primerjavo uporabe vseh sestavin med bunklji in čarovniki in izpostavite tisto, kar se vam zdi nekako najbolj zanimivo.

Pustite domišljiji prosto pot in nikar ne skoparite z besedami.