Lekcija 1.1

NASLOV

Uvod v svet čarobnih napojev

DATUM ODDAJE DOMAČE NALOGE

30.09.2018

Lep pozdrav in dobrodošli v učilnici globoko pod gradom. Nahajamo se v grajskih ječah, moje ime pa je Serena Rutherford-Catterham in sem profesorica čarobnih napojev. Veseli me, da vidim vse te sveže obraze, željne novih znanj in izzivov, hkrati pa vas že na začetku opozarjam; na predmet ste se prijavili z razlogom, zato pričakujem, da ste se pripravljeni celo leto pridno potiti nad kotli.

Čarobni napoji so namreč prav posebna veja čarovništva in kot taka tudi nadvse skrivnostna ter zahtevna, zato pri pouku le-teh ne bo lenarjenja. Ko predavam je, razen škrebljanja vaših peres, v učilnici popolna tišina. Najpomembnejša stvar pri varjenju napojev je namreč vaša zbranost, zato dremanje ne pride v poštev, sploh če zaradi površnosti vržete v zrak pol moje učilnice. Vseeno upam, da se bomo lepo razumeli, jaz pa se bom maksimalno potrudila, da boste na koncu šolskega leta bogatejši za zvarek ali dva ter da se boste tudi v prihodnjih letih morda še vračali k temu čudovitemu predmetu.

Začenjamo torej s prvo uro in prvo lekcijo prvega letnika. Kot pri vsaki drugi novi snovi, bomo tudi pri čarobnih napojih začeli z osnovami in nekaj malega zgodovine. Prosim, da si pripravite pergamentne zvitke in peresa; zapiski vam bodo namreč prišli še kako prav, ko bodo na vrsti preverjanja.

Zgodovinska dejstva

Kdaj in kako so nastali prvi čarobni napoji, je pravzaprav nemogoče določiti, saj so se kakršnikoli magični zapisi iz pradavnine, če so sploh obstajali, že davno izgubili. Lahko pa, na podlagi bunkeljskih pričanj in arhivskih zgodb, z gotovostjo trdimo, da je bila umetnost varjenja čarobnih napojev že od samega začetka stalnica v življenju vsakega čarovnika.

Čarovniki so nastali zaradi genskih permutacij na dvojni vijačnici DNK in na njenih nukleotidnih baznih parih, prvič pa se čarovništvo kot tako v bunkeljskih zapisih pojavi nekje med leti 3200 do 3000 p. n. š., ko se je v starem Egiptu začela formirati civilizirana družba, ki so ji kasneje poveljevale mogočne faraonske dinastije. Zapisi govorijo o vaških zdravilcih, ki so s preprostimi pomadami in zaklinjanjem zdravili nekatere oblike kožnih obolenj, s posebnimi praški in toniki odpravljali akutne bolečine ter s seboj v lesenih zabojih tovorili velike količine majhnih, z voskom začepljenih glinenih posodic, v katerih so bili tekoči pripravki vseh barv in vonjev.

Predvidevamo lahko, da je od prvega čarovnika pa do zdravilcev, ki jih omenjajo stari egipčanski hieroglifi minilo več sto let, če ne že tisočletje, saj se primitivna ljudstva niso znala hitro razvijati in je bilo za razumevanje nečesa tako drastičnega, kot so bile magične moči, potrebno veliko časa.

Naslednji, ki so omenjali že višje razvite čarodeje in pripovedovali o brbotajočih kotlih, strupenih in omamnih izparinah ter vplivu čarodejev na telo in um ljudi, so bili Babilonci, zapisi pa so se začeli pojavljati nekje med leti 1800 in 1700 p. n. š., v času vladavine šestega amoritskega vladarja Hammurabija in njegovih potomcev.

Tako Egipčani kot Babilonci so bili izredno vraževerna ljudstva, ki so v čarovništvo zelo trdno verjela. In čeprav so si velikokrat zagotavljali usluge čarobnih mož in žena - vladarji so se pogostokrat obkrožali tudi z vedeževalci in magi, da bi pridobili strateško prednost pred sovražniki v vojaških spopadih - pa je vedno obstajal tudi nepojmljiv strah pred neznanim in nerazumljenim. Čarovniki in čarovnice so bili namreč od nekdaj v manjšini, in čeprav so s svojimi močmi v večini pomagali navadnemu ljudstvu, so se v vseh tisočletjih njihove prisotnosti pojavljali tudi dvomi, strahovi in sovraštvo, ki se je, kot vsi vemo, navsezadnje razplamtelo v velikanski ogenj prav v času srednjega veka.

V 15. stoletju je bilo čarovništvo namreč že nekaj stoletij razvito do stopnje na kateri je danes, in je vse svoje znanje in izkušnje samo še poglabljalo. Medtem pa je evropsko bunkeljsko ljudstvo brezupno tonilo v temni vek, ki mu je vladala požrešna duhovščina oprta na krščansko religijo. Katoliki, protestanti in sekularisti so z močnim vplivom, ki so ga imeli nad ozkoglednimi in neumnimi ljudmi, vanje prenesli teror in grozo pred čarovništvom, ki so ga predstavljali kot najhujšo obliko zla, ga povezovali s satanizmom in ga nasploh prikazovali kot večno pogubo.

Začele so se obtožbe, nečloveška sojenja in še bolj grozni preizkusi ter usmrtitve. Pojavila se je celo knjiga z naslovom Malleus Maleficarum oziroma Kladivo čarovnic, ki je vsebovala napotke in postopke prepoznavanja ter kaznovanja čarovnic in čarovnikov. Zagotovo najbolj žalosten aspekt preganjanja, pa je bilo dejstvo, da so pravzaprav ujeli zelo malo pravih čarovnic in čarovnikov, ki so bili s svojo magijo varni pred gotovo smrtjo, na grmadah pa je tako zgorelo tisoče žensk in moških, ki so bili pravzaprav samo nedolžni predstavniki bunkeljske rase.

Z dobo razsvetljenja je bilo konec preganjanja čarovnic in čarovnikov, ti pa so se umaknili daleč stran od javnosti in druženja z bunklji. Ustanovili so svoje zaprte skupnosti, ki so sicer obstajale tudi že prej, in v letih od 1689 do 1692 podpisali in v veljavo spravili Statut diskretnosti, ki je čarovnike in čarovnice za vedno skril pred zunanjim svetom, kršitev le-tega pa je strogo prepovedana in kaznovana.

V današnjih časih v čarovništvo bunklji tako v veliki večini ne verjamejo več, čarovniki pa se trudimo, da bi tako ostalo tudi v prihodnje. Mržnja in nasilje namreč nikoli ne obrodita nič dobrega.

Osnove

Tako, na kratko smo torej obdelali splošno zgodovino, ki jo boste po vsej verjetnosti veliko podrobneje spoznali pri predmetu zgodovine čarovništva, nas pa bodo seveda bolj zanimali čarobni napoji, zato za zdaj nadaljujemo s čistimi osnovami.

Beseda napoj v angleškem izvirniku 'potion' izhaja iz latinščine 'potio' in pomeni napitek, pijača, napoj. Napoji so magične mešanice, pripravljene iz točno določenih količin sestavin z magičnimi lastnostmi, ki jih navadno varimo v kotlih in uporabljamo za različne namene in učinke, ki jih le-ti puščajo na uživajočih osebah. Nadvse pomembno je, da si zapomnite, da se napoje pripravlja po točno določenih recepturah, saj so lahko posledice v nasprotnem primeru precej neprijetne.

Napoji se med seboj razlikujejo predvsem v učinku, ki ga imajo na uživalca, njihovi naravi in pa težavnosti priprave.

Pod napoje štejemo tako zahtevno pripravljene zvarke kot tudi preproste čajne poparke, sestavljene suhe praške in različne kreme, balzame ter pomade. Napoje in mazila v veliki večini shranjujemo v steklenih ali kristalnih fiolah oziroma stekleničicah in posodicah, saj so le to materiali, ki so najmanj reaktivni, ko pridejo v stik z določenimi sestavinami, praške pa navadno shranjujemo v papirnatih zavitkih ali posebnih usnjenih šatuljicah.

Primer enega najlažjih napojev je denimo preprosti napoj oziroma napitek za zdravljenje gnojnih turov, ki se ga bomo najprej naučili tudi pri naši naslednji uri, med najzahtevnejše pa prav zagotovo sodi mnogobitni napoj, ki ga bomo predelali šele v šestem oziroma sedmem letniku, saj s svojo zahtevno pripravo in dolgotrajnim varjenjem povzroča težave celo odraslim čarovnicam in čarovnikom.

Narava varjenja

Napoje večinoma pripravljamo in varimo iz sestavin s prav posebnimi magičnimi lastnostmi. Največkrat jih uporabljamo v medicinske oziroma zdravilske namene ali pa kot sredstva, ki nam omogočijo določene sposobnosti (recimo napoj, ki osebo naredi odporno proti ognjenim zubljem ali napoj, ki uživalca prisili v to, da govori čisto resnico). V zadnjih stoletjih se je predvsem izredno povečala uporaba napojev v gospodinjske namene (kot čistilna sredstva, sredstva za zatiranje škodljivcev...), razvila pa se je tudi zelo intenzivna kozmetična industrija (lepotilni napoji - napoji, ki odganjajo mozolje in bradavice, napoji za barvanje las, mazila za polnejše ustnice...). Še vedno se napoje, predvsem pri študiji temne magije, uporablja kot smrtonosne strupe, saj veliko sestavin, ki jih uporabljamo pri varjenju, vsebuje naravne toksine (so strupene), je pa res, da so razlogi za varjenje in njihova uporaba zgolj akademske narave (vsaj v večini primerov).

Pri napojih učinki sicer niso vedno pogojeni z dejanskim zaužitjem, saj nekateri delujejo tudi z dotikom ali celo zgolj s samim varjenjem (regenerativni napoj). Napoji imajo namreč eno prav posebno prednost pred fizičnim izvajanjem urokov; lahko jih uporabljajo tudi nemagična bitja in osebe, če imajo ti seveda dostop do tovrstnih zvarkov. Obstajajo pa tudi določeni učinki in efekti, ki se jih da doseči zgolj in samo skozi uporabo napojev.

Nevarnosti

Napoji morajo biti skrbno in predvsem zelo natančno zvarjeni, če želimo doseči povsem pravilen rezultat, saj so lahko v nasprotnem primeru celo hudo nevarni. Tako lahko recimo napoj, ki smo ga zvarili v umazanem kotlu postane strupen, napoj, kateremu smo dodali napačno sestavino pa eksplodira. Včasih imajo lahko tudi napoji, ki smo jih sicer zvarili pravilno in po predpisih, škodljive stranske učinke čeprav je primarni rezultat dobrohoten. Felix felicis ali feliksir na primer lahko povzroči vrtoglavost, hudo lahkomiselnost in pretirano samozavest, če ga ne uporabljamo varčno.

Zelo pomembno je torej, da imate med samim postopkom varjenja glavo na pravem mestu in s tem preprečite kakšno katastrofo ali dve.

Preučevanje in beleženje

Predmet čarobnih napojev je v prvi vrsti predvsem posvečen študiji receptov in njihovim učinkom. Učenci se učijo pravilnega varjenja napojev, doslednega upoštevanja točno določenih receptur ter spoznavanja njihovih magičnih sestavin in lastnosti. Začnejo z lažjimi zvarki in postopoma višajo težavnost priprave, ko se z leti povečuje tudi njihova bera znanja in sposobnosti.

Profesor ali profesorica čarobnih napojev se navadno imenuje mojster ali mojstrica čarobnih napojev (zvarkar/zvarkarica), čarobne napoje pa po strukturah, učinkih, težavnosti in nevarnosti sicer beležijo pristojni uradi ministrstva za čaranje.

Znani izumitelji, raziskovalci in preučevalci čarobnih napojev

NICOLAS FLAMEL

Flamel je bil svetovno znani alkimist in edini znani stvaritelj kamna modrosti, legendarne snovi, ki lahko spremeni vsako kovino v zlato in daje eliksir življenja. V mladosti je obiskoval čarovniško akademijo Beauxbatons v francoskem delu pirenejskega gorovja, kjer je spoznal tudi svojo kasnejšo ženo Perenelle. Bil je tudi poslovni partner in predvsem dober prijatelj Albusa Dumbledorja, s katerim sta se po katastrofi junija 1992 tudi razumno odločila, da se kamen modrosti uniči in tako Nicolas in Perenelle naposled le pojdeta smrti naproti, stara 665 in 658 let.

LAVERNE DE MONTMORENCY

Laverne (1823-1893) je bila zvarkarica devetnajstega stoletja, ki je iznašla lepo število ljubezenskih napojev. V mladosti je obiskovala Bradavičarko, kjer je bila razvrščena v Drznvraan, po končanem šolanju pa se je posvetila nadaljnemu študiju napojev, predvsem ljubezenskih. Po smrti so njene dosežke obeležili tudi na čokoladnih žabah.

SACHARISSA TUGWOOD

Sacharissa (1874–1966) je bila sploh prva čarovnica, ki je kdajkoli uporabljala lepotilne napoje, saj jih je veliko izumila kar sama. Tudi ona je bila učenka na Bradavičarki, kjer je posebej blestela pri predmetu čarobnih napojev. V kasnejših letih je Sacharissa razvila celo vrsto kozmetičnih napojev in postala predvsem slavna po odkritju lastnosti bubocevniškega gnoja (le-ta namreč zdravi mozoljavost). Ko je leta 1966, stara 92 let umrla, so na njen nagrobnik napisali 'Svet je naredila lepši.'.

DAMOKLEJ

Damoklej je eden redkih še živečih velikih zvarkarskih izumiteljev, ki je iznašel napoj volkomir, zaradi katerega so mu podelili tudi priznanje merlinovega redu. Med šolanjem na Bradavičarki je postal najljubši učenec profesorja Toastwampa (Hudlagoda), najverjetneje zaradi njegovih talentov za varjenje napojev.

Napoj volkomir je bil po dolgih stoletjih muk prvi takšen napoj, ki je vsaj ublažil simptome in posledice likantropije in osebku omogočil, da obdrži svoj um tudi med preobrazbo in jo tako naredi znosnejšo.

DOMAČA NALOGA

Ker je to vaše prvo leto na naši prekrasni akademiji in vas torej še ne poznam, bi želela, da za domačo nalogo opišete sebe, iz kakšne družine prihajate, vaše navade in želje (opisujete seveda vaše 'namišljeno' čarovniško življenje). Obrazložite, kakšno je vaše pojmovanje predmeta čarobnih napojev? Kaj ste si do zdaj predstavljali pod tem imenom in ali so vas mogoče nanj pripravljali že doma? Zanima me, kaj pričakujete od mene, kaj pričakujete od sebe ter čemu ste se odločili za ta predmet.

Razmišljajte torej o tem, kakšna znanja utegnete pridobiti med obiskovnjem predmeta in povzemite, kakšen vtis je na vas pustila prva lekcija. Kaj vam je bilo všeč in kaj ne? Morda česa niste pričakovali, vas je kaj presenetilo? Lahko si izmislite tudi kakšno prigodo, ki se je zgodila med prvo uro čarobnih napojev vašega prvega šolskega leta. Poskusite si zamisliti, da ste zares sedeli v učilnici v ječah in predelovali snov ter se prepustite domišljiji.

Napisali boste torej nekakšen predstavitveni spis oziroma esej, v katerem pa boste povzeli tudi svoja občutja in izkušnje, ki ste jih doživeli pri prvi učni uri iz čarobnih napojev.

Pri nalogi se bom posvetila slovnici (tako bom tudi vedela kakšno pisanje lahko od vas pričakujem v prihodnosti), a moj kriterij ne bo posebno strog prav zato, ker je tole prvič. Dodanih slik pri tej nalogi ne zahtevam, vendar ne bo nič narobe, če boste besedilo vseeno obogatili z njimi. Pisni sestavek naj vsebuje vsaj 400 besed.

Želim vam veliko uspeha in prosim, bodite izvirni.