Čarobni napoji

Pa smo počasi, a nadvse vztrajno prilezli do 9. lekcije v letošnjem šolskem letu. Ne glede na to, da je to zadnja lekcija, pa se bomo danes še vseeno precej spotili nad kotli. Za konec sem vam namreč pripravila čisto posebeno temo in napoj, ki vam morda utegne priti prav tudi doma, ko boste čez poletje staršem pomagali vrtnariti.

Danes se bomo lotili herbicidov. Predelali bomo njihov pomen, različne oblike in delitev ter delovanje. Seveda bomo zvarili tudi enega izmed njihovih predstavnikov, a čeprav to ni eden izmed zelo zahtevnih napojev, bomo pri sestavinah in samem varjenju vseeno previdni.

Zdaj pa pripravite pergamentne zvitke in odprite črnilnike, začeli bomo.

HERBICIDI

Herbicidi so snovi, ki rastline uničujejo ali pa jih zavirajo v razvoju (herba = trava, zel, rastlina). To so pripravki, ki jih uporabljamo v posevkih, nasadih, gozdovih, proti plevelu ali neželenemu rastju.

Herbicide delimo:
 

1. Po obsegu delovanja:

• totalni (uničijo vse ali večino rastlinskih vrst)

• selektivni (zatirajo samo nekatere rastlinske vrste)
   

1. Glede na čas uporabe:

• herbicidi, ki jih uporabljamo pred setvijo ali saditvijo

• herbicidi, ki jih uporabljamo po setvi, toda pred vznikom gojenih rastlin

• herbicidi, ki jih uporabljamo po vzniku, ko gojene rastline rastejo, navadno v določenem stadiju posevka

• herbicidi, s katerimi škropimo pod list posevka
   

1. Glede na to, kako rastlina sprejme herbicid in le-ta potuje po rastlini:

• dotikalne herbicide: rastline jih sprejmejo skozi zelene organe, po rastlini se ne premeščajo ampak povzročajo lokalno odmiranje poškropljenih rastlinskih delov, uničijo le nadzemne rastlinske organe

• listne herbicide: rastline jih sprejmejo skozi listm herbicidi pa se po prevajalnem sistemu prenesejo v vse rastlinske dele; negativno vplivajo na življensko pomembne encimske procese rastlin.

• talne herbicide: v rastline prodro prek korenin in se po prevajalnem sistemu premeščajo v nadzemne rastlinske dele, kjer negativno vplivajo na življensko pomembne encimske procese.

1. Glede na vrsto rastlin ali rastlinskih organov, ki jih herbicidi poškodujejo:

• silvicidi – za uničevanje gozdov

• arboricidi – za uničevanje dreves in grmov

• graminicidi – za zatiranje trav

• algicidi – za zatiranje alg

• desikanti – za sušenje rastlin

• defolianti – za odpadanje listov

UNIVERZALNI HERBICID

Herbicid, ki ga bomo danes pripravljali mi, je glede na zgornjo delitev selektivni herbicid, ki ga škropimo pod liste posevka in v rastline, ki jih želimo uničiti, prodira preko koreninskega sistema. Je tudi graminicid, saj zatira plevel – trave.

Univerzalni herbicid uporabljamo tako, da ga pokapamo okoli posajenih rastlin na naših gredicah. Ker deluje selektivno, in ker ima seveda magične sestavine, napoj ne bo poškodoval našega korenja, paradižnika oziroma česarkoli drugega, kar nam rase na vrtičku. Bo pa popolnoma uničil ves plevel, ki se mota okoli naših sadik.

Univerzalni herbicid deluje takoj. Nekje 10 minut po tistem, ko ste tla poškropili z njim, boste že lahko opazili, da je začel plevel močno veneti. Listi se bodo žalostno povesili in porjaveli, čez kakšno uro pa se bodo nebodigatreba rastline razgradile in se popolnoma spojile z zemljo. Tako je herbicid v nekem smislu tudi gnojilo, saj plevel ob razpadanju obogati strukturo zemlje, ta pa potem hrani naše sadike, da dajejo sočne in okusa polne plodove.

S tem herbicidom plevela seveda ne zatremo za vedno. Njegove učinkovine ostanejo v zemlji še nekje od 14 do 21 dni, nato pa je potrebno postopek ponoviti, sicer se bo plevel ponovno razrasel in ga bo spet nekoliko težje krotiti.

Tako, teorijo smo sedaj predelali, zato lahko zdaj pospravite zapiske in kar veselo na delo. Inventar in sestavine že lahko vidite na tabli, kasneje pa jim bodo sledili tudi koraki postopka varjenja.

INVENTAR
 

• Kotel

• Pokrovka za kotel

• Stojalo za kotel

• Gorilnik

• Rokavice iz zmajevega mehurja

• Tehtnica

• Merilni valj

• Nožek

• Terilnica in pestilo

• Deska za rezanje

• Merilne žličke

• Steklena paličica za mešanje

SESTAVINE
 

• Destilirana voda

• Hrbtne bodice ribe plamenke

• Sluz tubobub

• 17g bezgovih jagod

• 155g gobyc

• Standardna sestavina

POTEK VARJENJA

Dobro preberite navodila, v primeru nerazumevanja pa seveda dvignite roko in vprašajte. Če ste si pripravili vse potrebno, potem lahko pričnete z varjenjem.

1. Najprej pristopite do katedra in iz velikega vrča v svoje merilne valje namerite 1l destilirane vode, nato pa se vrnite vsak na svoje mesto, prižgite gorilnike in vsak v svoj kotel zlijte vodo, ki ste jo prinesli.
    

2. Nataknite si zaščitne rokavice, nato pa poiščite 3 približno enako velike osušene hrbtne bodice ribe plamenke. Nalomite jih v terilnico, nato pa jih poskušajte streti v kar se da fin prah.
   
   
   
   
   
   
   
   
   
   
   
   
   
   
   
    

3. Ko ste bodice strli, preverite vodo v kotlu. Če le-ta vre, potem ji dodajte strene bodice in zmes 7-krat premešajte v nasprotni smeri urinega kazalca. Če vam voda še ni zavrela preprosto počakajte, da se to zgodi, nikar pa ne povečujte moči gorilnika.
    

4. Vzemite merilno žličko in poiščite kozarec s sluzjo tubobub. V kotel odmerite 8 meric sluzi, nato pa zopet počasi premešajte. Napoj se bo nekoliko zgostil, kar je tudi naš namen, oddajati pa bo začel zelo blag a vseeno neprijeten vonj.
   Zaradi vonja boste kotel pokrili s pokrovko, moč gorilnika pa zmanjšali na minimum.
    

5. Pripravite si tehtnico. Naberite točno 17g suhih bezgovih jagod. Vsako jagodo posebej z nožkom sploščite ob desko ter vsako posebej, takoj ko jo sploščite, dodajte v kotel. To poskušajte delati v nekakšnem enakomernem časovnem intervalu dokler vam ne zmanjka jagod.
   Za vsako dodano jagodo dvignite pokrov kotla, a ga nato takoj ponovno položite nazaj.
    

6. Ko ste dodali bezgove jagode ponovno povečajte moč gorilnika in nato vsaj 15 minut pustite, da zmes nežno brbota.
    

7. Stehtajte si 155g svežih gobyc. Le-te nato z nožkom nasekljajte na čim manjše kockice in jih po 15 minutah zmernega vrenja dodajte v kotel k ostalim, že razgrajenim sestavinam. Pokrovke za kotel zdaj ne boste več rabili.
   
   
   
   
   
   
   
   
   
   
   
   
   
   
   
   
   
   
   
    

8. Zmes intenzivno mešajte vsaj 2 do 3 minute, izmenično v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri.
    

9. Na koncu z merilno žličko dodajte še 3 merice standardne sestavine, zmanjšajte moč gorilnika nazaj na minimum in pustite, da se vse skupaj na rahlem ognju cmari še vsaj 30 minut.
    

10. Napoj oziroma herbicid je pripravljen, ko se bodo iz njega začele valiti zelenkaste meglice nekoliko neprijetnega vonja. Uporaben bo takoj, ko se bo popolnoma ohladil.
    
    
    
    
    
    
    
    
     

Herbicid ima, kot že rečeno, precej neprijeten vonj in je sivo-zelenkaste barve. Zelo pomembno je, da si zapomnite, da je napoj za človeško uživanje strupen. Namenjen je zatiranju plevela in drugim rastlinam, ki škodujejo vašemu vrtu in vrtninam, zato ga nikar ne okušajte, predvsem pa ravnajte z njim v zaščitnih rokavicah. Čeprav res ni smrtno nevaren, pa že nekaj kapljic ob dotiku s kožo na njej pušča drobne, zelenkaste mehurčke, ki zelo pečejo in jih je potrebno sanirati s pasto proti opeklinam.

Tako, to bi bilo, kar se predelane snovi tiče, za letos vse. Iskreno upam, da smo se drug od drugega kaj koristnega naučili, predvsem pa se vam, preden se za letos ali morebiti za vedno poslovimo, zahvaljujem za pozornost in potrpljenje. Bilo mi vas je v čast poučevati.

V primeru, da bi vas morda napoji zanimali tudi v prihodnje, pa vas obveščam, da so rdeča nit snovi v 2. letniku napoji, ki se uporabljajo v zdravilstvu.

Vidimo se torej samo še čez 14 dni, ko boste prišli vsak po svojo izpitno polo (in ko jo boste oddali) in potem 10. junija, ko bomo dokončno zaključili vaše ocene in šolskemu letu, verjamem, da z veseljem, pomahali v slovo.