top of page

LEKCIJA 3.2

 

Strupene živali

 

 

Datum oddaje DN:  25.11.2015

Pozdravljeni pri drugi učni uri čarobnih napojev za 3. letnike. Letošja tema so, kot že rečeno, strupi in ker smo s prejšnjo lekcijo nekako predelali vse osnove in se bolj posvetili strupenim rastlinam iz našega okolja in njihovim strupom, se bomo danes podali v živalski svet.

 

V nasprotju s popularnim mnenjem magičnega občestva, strupene živali, ki jih poznajo tudi bunklji, niso prav nič nedolžne in podrejene tistim, ki prebivajo v našem svetu. Še več, nekatere so celo veliko bolj strupene, čeprav na pogled morda izgledajo popolnoma nenevarne. Potentnost njihovih strupov pa je še toliko bolj neverjetna, ker so to v večini pravzaprav majhne živalice. In prav zaradi podcenjevanja teh lastnosti, jo je že prenekateri čarovnik grdo skupil, ko je raziskoval bunkeljski svet strupov.

VEŠČEC
(Synanceia verrucosa)

 

Veščec je strupena morska riba iz družine bodik. Je najbolj razširjena vrsta iz rodu Synanceia, ki prebiva v plitvih tropskih vodah Indijskega in Pacifiškega oceana. Živi blizu peščenih in kamnitih področij koralnih grebenov do globine 30 m, pa tudi v plitvih lagunah. Prebiva samotarsko in ima sposobnost izjemne kamuflaže, prehranjuje pa se z manjšimi ribami in raki.

Veščec je najbolj strupena riba na svetu, njen strup pa povzroči takšne bolečine, da si želijo žrtve odrezati poškodovan ud. Bolečina velja za najhujšo, kar jih lahko povzroči kakšno živo bitje. Brez zdravljenja je pik za vsakega človeka lahko usoden.

 

Strup se nahaja v bodicah na hrbtu in je namenjen vsem plenilcem. Zaradi izjemno dobre kamuflaže pa se zgodi, da nanje velikokrat stopijo tudi kopalci.

Toksin namreč povzroči zelo hudo bolečino na širšem mestu vboda, lahko pa se pojavi tudi šok, ohromitev in nekroza (odmrtje tkiva), kar je odvisno od globine vboda. V tem primeru je nujno potrebna zdravniška pomoč v nekaj urah, drugače so lahko posledice usodne za človeka. Pri prvi pomoči je potrebna potopitev prizadetega območja v vročo vodo, s čimer se oslabi delovanje toksina, saj predstavljajo večino le-tega beljakovine, ki jih s toploto denaturiramo in s tem inaktiviramo. Bolečino se lahko omili tudi z uporabo lokalnih anestetikov. Zdravniška pomoč vključuje odstranjevanje morebitnih zapičenih bodic ter dajanje protistrupa.

Prav posušene bodice te strupene ribe so v zvarkarstvu zelo uporabna sestavina, pa čeprav je veščec del bunkeljskega sveta. Zanimivo pa je, da so uporabne samo tiste bodice, ki so prišle v stik s človeško kožo. Prav zaradi lastnosti, ki jih le-te nase vežejo ob reakciji strupa in človeške krvi, bodice posvojijo magične sposobnosti obnavljanja in so nosilke napoja za obnavljanje krvi.

PODREVNICE
(Dendrobatidae)

Zaradi njihove pisanosti bi jih lahko poimenovali kar pisane žabe, vendar pa so pisanih barv tudi pripadnice drugih družin, zato je morda bolje, če jih poimenujemo podrevnice, ker živijo na drevju v deževnih pragozdovih v Srednji in Južni Ameriki.

 

Podrevnice zrastejo nekje od 1,5-6 centimetrov, vendar jih zaradi pisanosti vseeno ni težko zgrešiti. Mi pa jih omenjamo zato, ker je veliko žab iz te družine močno strupenih. Tako kot vse žabe imajo tudi podrevnice v koži sluzne žleze, katerih naloga ni samo ohranjevati kožo sluzasto temveč njihov izloček tudi brani žabo pred predatorji. Poleg sluznih žlez pa podrevnice proizvajajo tudi alkaloide (Izredno strupene organske snovi, ki vsebujejo dušik in so značilni predvsem za rastline) iz insektov, ki jih pojejo.

 

S strupom podrevnic se lahko okužimo preko ranic, ob zaužitju, strup pa lahko prehaja celo čez kožo. Najbolj strupena podrevnica se imenuje Phyllobates terribilis ali zlata strupena žaba, ki proizvaja batrahotoksin. To je alkaloid, ki ga žaba ob nevarnosti izloči preko strupnih žlez za ušesi in na hrbtu.

 

Strup ima vpliv na periferni živčni sistem in sicer blokira živčni prenos do mišic. 100 mikrogramov batrahotoksina je že dovolj velika doza, da umre 68 kilogramov težek človek. Trenutno protistrupa še ni.

Zanimivo je, da so Indijanci v preteklosti nekatere bolj strupene vrste podrevnic nabadali na sulice in nabodene nato nad ognjem greli, da je iz njih pritekel strup, katerega so nato zbirali v posodicah. Tako pridobljen strup so uporabljali za izdelavo strupenih puščic s katerimi so lovili.

 

Čarovniki na isti način še dandanes pridobivanjo njihov strup, vendar je sama uporaba povezana s temno magijo, zato strupa v spoštovanih apotekah (lekarnah) ali šolah ne boste našli.
 

Sekretariat za nadzor nad čarobnimi bitji določa uredbo oziroma klasifikacijo vseh znanih živali, bitij in duhov, kar nam omogoča, da že na oko razločimo, katera žival je nevarnejša od ostalih.

 

Klasifikacijo je zgoraj omenjeni sekretariat razdelil v 5 kategorij.

 

♦♦♦♦♦               Priznan ubijalec čarovnikov. / Udomačitev in šolanje nista možna.

♦♦♦♦                 Nevaren. / Potrebno je strokovno znanje. / Obvlada lahko le izkušen čarovnik.

♦♦♦                   Ukrepa naj pooblaščen čarovnik.

♦♦                     Neškodljiv. / Možna udomačitev.

♦                       Dolgčas.

 

Vse magične živali, ki posedujejo strup, brez izjeme spadajo v najnevarnejšo kategorijo klasifikacije, kategorijo ♦♦♦♦♦ .

AKROMANTULA


Akromantula je pošastni pajek s štirimi pari oči, ki je zmožen človeškega govora. Izvira z otoka Borneo, kjer naseljuje neprehodne predele džungle. Med njegovimi najznačilnejšimi potezami je gosto krzno, ki prekriva celotno telo, njegov razpon nog pa lahko seže tudi prek 4 metrov in pol. Kadar je vznemirjen ali jezen, glasno tleska s kleščami in tako opozarja svoj plen, ima pa tudi prikrite žleze strupnice.

 

Strup Akromantule je zelo iskana, tako imenovana kontraband sestavina, ki je vsestransko uporabna v zvarkarstvu. Že nekaj kapljic lahko služi kot osnovna mešanica za pripravo res zahtevnih napojev (v večini so to napoji, katerih priprave morajo biti vešči aurorji), najbolj zanimiv aspekt pa je zagotovo dejstvo, da strup, čeprav v osnovi izjemno potenten, izgubi svojo moč takoj, ko ga zamešamo k neki drugi sestavini.

 

Strupene živali iz bunkeljskega sveta

MORSKA OSA
(Chironex fleckeri)

 

Kockaste meduze, poznane tudi kot morske ose, večinoma živijo v obalnih vodah severne Avstralije in v Indo-Pacifiku (Avstralija, Filipini, Havaji, Vietnam in mnoga druga tropska območja). Rade se nahajajo blizu rečnih izlivov in ozkih zalivov, še posebej po dežju (med mokro sezono od oktobra/novembra do aprila/maja).

 

Velike so kot košarkarska žoga in imajo zelo dolge, tanke in skoraj nevidne lovke z ožigalkami. Dolge so okoli 3 m, široke 30 cm (premer) in tehtajo do 2 kg. Njihova povprečna življenjska doba pa je manj kot leto dni. So bledo modre barve, skoraj prosojne z zvončastim ali kockasto oblikovanim klobukom. Klobuk ima na vsakem kotu do 15 lovk, vsaka lovka pa ima do 5000 celic napolnjenih s strupom. Meduza se premika z izstreljevanjem s hitrostjo štirih vozlov (1,5 do 2 metra na sekundo).

Gre za edino meduzo, ki ima razvite oči. Na vsaki stranici kockastega klobuka ima skupek šestih očes. Nekatera imajo celo roženico, lečo, šarenico, ki se skrči na svetlobi, in očesno mrežnico, še vedno pa ostaja skrivnost kako procesirajo vizualne informacije brez možganov.

Kockaste meduze se prehranjujejo z manjšimi ribami in rakci. Določene kemikalije na površini rib, lupinarjev in na ljudeh aktivirajo celice, ki sprostijo strup. Ta služi tako plenjenju kot tudi obrambi. Strup kockaste meduze je eden najbolj nevarnih strupov v kraljestvu živali, ki je od leta 1954 povzročil najmanj 5567 smrtnih žrtev.


'Pik' kockaste meduze ima mnoge zelo hude posledice na krvožilni sistem, živčni sistem in kožo. To pomeni, da tisti, ki so imeli s kockasto meduzo tesnejši stik, doživijo srčni zastoj v parih minutah. Tudi, če ne pride do tega, so bolečine tako velike, da lahko pride do šoka. Zato je pomembno, da v takih območjih ne plavamo sami. Ob dotiku s kockasto meduzo, se lovke prilepijo na kožo in tako se strup lahko sprošča še kasneje, če niso pravilno odstranjene.

 

Močni piki lahko povzročijo nekrozne brazgotine. Moč pika je odvisna od velikosti živali, velikosti lovk, velikosti žrtve in od občutljivosti kože. V primeru da nas piči meduza, nikoli ne smemo na rano politi alkohola, temveč jo polijemo s kisom. Tako deaktiviramo strupene celice in šele nato lahko odstranimo lovke. Nad poškodbo izvedemo močan pritisk, večkrat pa sta potrebna tudi masaža srca in umetno dihanje.

Delovanje samega strupa je hipno (brez zdravilske pomoči nastopi smrt v nekaj minutah po ugrizu) in zelo boleče. Baziliskovega strupa se ne da dobiti na vsakem vogalu, bolj ali manj zato, ker ni veliko kandidatov, ki bi bili pripravljeni rediti to gigantsko kačo, se ga pa brez izjeme vedno uporablja v temni magiji.

 

Vzreja baziliska je sicer prepovedana že od Srednjega veka dalje, vendar se valitev zlahka da prikriti, saj le odmaknemo kokošje jajce izpod krastače. Kakorkoli že, ker jih lahko nadzorujejo le luskusti, so baziliski nevarni tako zlem čarovnikom kot tudi vsem drugim, zato recimo v Britaniji ni bilo registriranega baziliska že 400 let.

  • Najboj strupene živali v bunkeljskem svetu

  • Grt Pokwaryen

  • Vzreja nevarnih magičnih živali

Ministrska klasifikacija in strupene magične živali

Akromantula je mesojedec, ki ga nasiti le večji plen, za katerega naprede mrežo v obliki kupole malo nad tlemi.

 

Pajkovka te vrste je še večja kot moški Akromantula, naenkrat pa lahko izleže tudi do 100 jajčec, ki so mehka, bela in velika kot prodnat pesek na plaži. Pajki mladiči se nato izvalijo v obdobju 6 – 8 tednov. Jajčeca akromantule je Ministrstvo za čaranje (natančneje Sekretariat za nadzor nad čarobnimi bitji) definiralo kot RAZRED A, kar pomeni prepovedano trgovanje, če pa se to pravilo prekrši, sledijo stroge sankcije in hude kazni.

 

Splošno mnenje glede te zveri je, da so jo vzgojili čarovniki, najbrž z namenom varovanja bivališč in zakladov (vsaj ponavadi je to najpogostejši vzrok za vzrejo takšnih živali ). Čeprav je njihova inteligenca na visoki ravni, akromantule ni mogoče udomačiti in je zato izjemno nevarna tako čarovnikom kot tudi bunkeljnom.

BAZILISK

 

Prvega registriranega baziliska je vzredil grški coprnik in luskust Grt Pokwaryen, ki je po mnogih letih raziskovanja odkril način ustvaritve gigantske kače, ki ima neverjetne sposobnosti.

 

Izvali se iz kokošjega jajca, valiti pa ga mora krastača. Bazilisk, znan tudi pod vzdevkom Kralj plazilcev, je kača bleščeče zelene barve, katere dolžina je neverjetna – 15 metrov, s pravilno prehrano (sesalci, ptice in večina plazilcev) pa lahko živi na stotine let (Grtov bazilisk naj bi jih dočakal 900).

 

Moškega baziliska ločimo od samice po škrlatnem perju, ki ga ima na glavi. Njegov pogled je smrtno nevaren, saj vsi, ki se iz oči v oči spogledajo z njim, v trenutku umrejo. Ima pa tudi izjemno strupene čekane.

 

ZMAJI - PERUJSKI KAČJEZOB

 

Zmaji so najbrž najbolj znane magične zveri, ki vzbujajo tako strah in grozo kot tudi občudovanje. Samice so načeloma večje in agresivnejše od samcev, čeprav se ne enim ne drugim ne smemo približati – razen če smo za to posebej šolani in izurjeni.

 

Zmajeva koža, kri, jetra, srce in rogovi so neprecenljive vrednosti in posledično dosegajo tudi vrtoglave tržne marže, zmajeva jajca pa so označena z RAZREDOM A – Prepovedano trgovanje.

 

Večina delov, pa se seveda uporablja v zvarkarstvu in sicer;

 

  • KOŽA (ustrojena usnjica služi kot odličen material za zaščitne rokavice, čeprav se pri varjenju napojev večkrat uporabljajo takšne, ki so narejene iz zmajevega mehurja)

  • KRI (ima zelo visoko restorativno sposobnost, zato jo v večini uporabljamo pri napojih, ki celijo rane, opekline, odrgnine in druge kožne poškodbe, je pa zmajska kri tudi učinkovito zdravilo proti bradavicam)

  • JETRA (najpogosteje uporabljen del zmaja; navadno sestavni del napojev, ki čarovniku ali čarovnici omogočajo neko začasno sposobnost; npr. nočni vid, nenavadno hiter tek... )

  • SRCE (čeprav najbolj znana uporaba zmajevih src spada v folkloro izdelovanja palic, se jih v majhnih količinah uporablja tudi v zvarkarstvu; z njimi namreč učinkovito povečamo moč napoja)

  • ROGOVI, ŠČETINE, LUSKE, KREMPLJI (se uporabljajo v sušeni, običajno zmleti, obliki in napojem dajejo gostoto)

Obstaja deset vrst zmajev, čeprav je znanih tudi nekaj redkih hibridov, ki so mešanci med dvema čistokrvnima vrstama, nas pa bo, glede na to, da se pogovarjamo o strupih, danes zanimala ena prav posebna vrsta. Perujski kačjezob.

 

Ta vrsta zmaja je najmanjša in tudi najbolj spretna in hitra v letenju. V dolžino meri le dobre 4 metre, gladke luske pa so bakrene barve s črnimi packami. Rogove ima precej kratke, so pa zato toliko bolj nevarni njegovi zobje, ki so izredno strupeni.

 

Kačjezob strup uporablja kot mamilo za svoj plen oziroma žrtev. Ko lovi namreč švigne mimo in v letu ugrizne svojo tarčo. Uboga žrtev takoj začuti delovanje strupa, saj se opotekajoč sama odpravi iskat vodo; strup namreč najprej povzroči omotico, hudo žejo in divje razbijanje srca.
Ko se enkrat znajde na samem, pa jo kačjezob ponovno napade in vbrizga dvojno količino strupa; žeja in omotica izgineta, pojavi pa se popolna paraliza telesa. Zmaj pa se tako začne hraniti z žrtvijo pri njenem živem telesu in popolnoma zdravem razumu.

 

Kačjezob se sicer hrani z govedom in drobnico, ker pa je izredno krvoločen tudi do ljudi, se je v 19. stoletju Mednarodna zveza čarodejev odločila, da je treba zmanjšati populacijo teh zmajev, saj so postali že nevarno številčni.

 

Tako, za danes smo končali, vas bom pa prosila, da za naslednjo uro s seboj prinesete material za varjenje napojev, saj bomo začeli s pripravo enega manj potentnih strupov.

Ne pozabite na navodila za domačo nalogo, ki jih najdete na tabli. Želim vam lep preostanek dneva.

Možne teme za referate

Domača naloga

Za domačo nalogo si boste izbrali eno od strupenih živali, ki smo jih predelali pri lekciji, in napisali kako bi bilo, če bi imeli to žival za domačega ljubljenčka.

 

Kako oziroma na kakšen način se boste tega lotili je čisto vaša odločitev, zapomnite pa si, da mora sestavek vsebovati odgovore na naslednja vprašanja;

 

  1. Zakaj ste izbrali točno to žival?

  2. Kako ste prepričali starše, da so vam dovolili imeti tako nevarno žival?

  3. Kako ste poskrbeli za njeno življenjsko okolje in prehrano?

  4. Kako ste žival skrili pred bunkeljskim svetom?

  5. Kakšen odnos je imela žival do vas?

HARRY POTTER in vsi sorodni liki, elementi in blagovne znamke so last ©Warner Bros. Entertainment Inc.
Harry Potter Publishing Rights © JKR 2015

 

Grbi so last Virtualne Bradavičarke® 2001 - 2015.

bottom of page