
Čarobni napoji
Profesorica
Serena Rutherford-
Catterham
Lep pozdrav in dobrodošli v učilnici globoko pod gradom. Nahajamo se v grajskih ječah, moje ime pa je Serena Rutherford-Catterham in sem profesorica čarobnih napojev. Veseli me, da vidim vse te sveže obraze, željne novih znanj in izzivov, hkrati pa vas že na začetku opozarjam; na predmet ste se prijavili z razlogom, zato pričakujem, da ste se pripravljeni celo leto pridno potiti nad kotli.
Čarobni napoji so namreč prav posebna veja čarovništva in kot taka tudi nadvse skrivnostna ter zahtevna, zato pri pouku le-teh ne bo lenarjenja. Ko predavam je, razen škrebljanja vaših peres, v učilnici popolna tišina. Najpomembnejša stvar pri varjenju napojev je namreč vaša zbranost, zato dremanje ne pride v poštev, sploh če zaradi površnosti vržete v zrak pol moje učilnice.
Vseeno upam, da se bomo lepo razumeli, jaz pa se bom maksimalno potrudila, da boste na koncu šolskega leta bogatejši za zvarek ali dva ter, da se boste tudi v prihodnjih letih morda še vračali k temu čudovitemu predmetu.
Začenjamo torej s prvo uro in prvo lekcijo prvega letnika. Kot pri vsaki drugi novi snovi, bomo tudi pri čarobnih napojih začeli z osnovami in nekaj malega zgodovine. Prosim, da si pripravite pergamentne zvitke in peresa; zapiski vam bodo namreč prišli še kako prav, ko bodo na vrsti preverjanja.

Zgodovinska dejstva
Kdaj in kako so nastali prvi čarobni napoji, je pravzaprav nemogoče določiti, saj so se kakršnikoli magični zapisi iz pradavnine, če so sploh obstajali, že davno izgubili. Lahko pa, na podlagi bunkeljskih pričanj in arhivskih zgodb, z gotovostjo trdimo, da je bila umetnost varjenja čarobnih zvarkov že od samega začetka stalnica v življenju vsakega čarovnika.
Čarovniki so nastali zaradi genskih permutacij na dvojni vijačnici DNK in na njenih nukleotidnih baznih parih, prvič pa se čarovništvo kot tako v bunkeljskih zapisih pojavi nekje med 3200 do 3000 let p.n.š., ko se je v starem Egiptu začela formirati civilizirana družba, ki so ji kasneje poveljevale mogočne faraonske dinastije. Zapisi govorijo o vaških zdravilcih, ki so s preprostimi pomadami in zaklinjanjem zdravili nekatere oblike kožnih obolenj, s posebnimi praški in toniki odpravljali akutne bolečine ter s seboj v lesenih zabojih tovorili velike količine majhnih, z voskom začepljenih glinenih posodic, v katerih so bili tekoči pripravki vseh barv in vonjev.
Predvidevamo lahko, da je od prvega čarovnika pa do zdravilcev, ki jih omenjajo stari egipčanski hieroglifi minilo več sto let če ne že tisočletje, saj se primitivna ljudstva niso znala hitro razvijati in je bilo za razumevanje nečesa tako drastičnega, kot so bile magične moči, potrebno veliko časa.
Naslednji, ki so omenjali že višje razvite čarodeje in pripovedovali o brbotajočih kotlih, strupenih in omamnih izparinah ter vplivu čarodejev na telo in um ljudi, so bili babilonci, zapisi pa so se začeli pojavljati nekje med leti 1800 in 1700 p.n.š., v času vladavine šestega amoritskega vladarja Hammurabija in njegovih potomcev.
Tako egipčani kot babilonci so bili izredno vraževerna ljudstva, ki so v čarovništvo zelo trdno verjela. In čeprav so si velikokrat zagotavljali usluge čarobnih mož in žena - vladarji so se pogostokrat obkrožali tudi z vedeževalci in magi, da bi pridobili strateško prednost pred sovražniki v vojaških spopadih - pa je vedno obstajal tudi nepojmljiv strah pred neznanim in nerazumljenim. Čarovniki in čarovnice so bili namreč od nekdaj v manjšini, in čeprav so s svojimi močmi v večini pomagali navadnemu ljudstvu, so se v vseh tisočletjih njihove prisotnosti pojavljali tudi dvomi, strahovi in sovraštvo, ki se je, kot vsi vemo, navsezadnje razplamtelo v velikanski ogenj prav v času srednjega veka.
V 15. stoletju je bilo čarovništvo namreč že nekaj stoletij razvito do stopnje na kateri je danes, in je vse svoje znanje in izkušnje samo še poglabljalo in povečevalo. Medtem pa je evropsko bunkeljsko ljudstvo brezupno utonilo v temni vek, ki mu je vladala požrešna duhovščina oprta na krščansko religijo. Katoliki, protestanti in sekularisti so z močnim vplivom, ki so ga imeli nad ozkoglednimi in neumnimi ljudmi, vanje prenesli teror in grozo pred čarovništvom, ki so ga predstavljali kot najhujšo obliko zla, ga povezovali s satanizmom in ga nasploh prikazovali kot večno pogubo.
Začele so se obtožbe, nečloveška sojenja in še bolj grozni preizkusi ter usmrtitve. Pojavila se je celo knjiga z naslovom Malleus Maleficarum oziroma Kladivo čarovnic, ki je vsebovala napotke in postopke prepoznavanja ter kaznovanja čarovnic in čarovnikov. Zagotovo najbolj žalosten aspekt preganjanja, pa je bilo dejstvo, da so pravzaprav ujeli zelo malo pravih čarovnic in čarovnikov, ki so bili s svojo magijo varni pred gotovo smrtjo, na grmadah pa je tako zgorelo tisoče žensk in moških, ki so bili pravzaprav nedolžni.




Z dobo razsvetljenja je bilo konec preganjanja čarovnic in čarovnikov, ti pa so se umaknili daleč stran od javnosti in druženja z bunklji. Ustanovili so svoje zaprte skupnosti, ki so sicer obstajale tudi že prej, in v letih od 1689 do 1692 podpisali in v veljavo spravili Statut diskretnosti, ki je čarovnike in čarovnice za vedno skril pred zunanjim svetom, kršitev le-tega pa je strogo prepovedana in kaznovana.
V današnjih časih v čarovništvo bunklji tako v veliki večini ne verjamejo več, čarovniki pa se trudimo, da bi tako ostalo tudi v prihodnje. Mržnja in nasilje namreč nikoli ne obrodita nič dobrega.
Osnove
Tako, na kratko smo torej obdelali splošno zgodovino, ki jo boste po vsej verjetnosti veliko podrobneje spoznali pri predmetu zgodovine čarovništva, nas pa bodo seveda bolj zanimali čarobni napoji, zato za zdaj nadaljujemo s čistimi osnovami.
Beseda v angleškem izvirniku 'potion' izhaja iz latinščine 'potio' in pomeni napitek, pijača, napoj. Napoji so magične mešanice, narejene iz točno določenih količin sestavin z magičnimi lastnostmi, ki jih navadno varimo v kotlih in uporabljamo za različne namene in učinke, ki jih le-ti puščajo na uživajočih osebah. Varirajo predvsem v efektu, ki ga imajo na uživalca, njihovi naravi in pa težavnosti priprave.
Pod napoje štejemo tako kompleksno pripravljene zvarke kot tudi preproste čajne poparke, sestavljene suhe praške in različne kreme, balzame ter pomade. Napoje in mazila v veliki večini shranjujemo v steklenih ali kristalnih fiolah oziroma stekleničicah in posodicah, saj so le to materiali, ki so najmanj reaktivni, ko pridejo v stik z določenimi sestavinami, praške pa navadno shranjujemo v papirnatih zavitkih ali posebnih usnjenih šatuljicah.
Primer enega najlažjih je preprosti Napoj oziroma Napitek za zdravljenje gnojnih turov, ki se ga bomo med prvimi naučili tudi pri naši naslednji uri, med najzahtevnejše pa prav zagotovo sodi Mnogobitni napoj, ki ga bomo predelali šele v šestem oziroma sedmem letniku, saj s svojo zahtevno pripravo in dolgotrajnim varjenjem povzroča težave celo odraslim čarovnicam in čarovnikom.


Narava varjenja
Napoje večinoma pripravljamo in varimo iz sestavin z distinktivnimi magičnimi lastnostmi. Največkrat jih uporabljamo v medicinske namene ali pa kot sredstva, ki nam omogočijo določene sposobnosti (recimo napoj, ki osebo naredi odporno proti ognjenim zubljem ali napoj, ki uživalca prisili v to, da govori čisto resnico). V zadnjih stoletjih se je predvsem izredno povečala uporaba napojev v gospodinjske namene (kot čistilna sredstva, sredstva za zatiranje škodljivcev...), razvila pa se je tudi zelo intenzivna kozmetična industrija (lepotilni napoji). Še vedno se napoje, predvsem pri študiji temne magije, uporablja kot smrtonosne strupe, saj veliko sestavin, ki jih uporabljamo pri varjenju, vsebuje naravne toksine, je pa res, da so razlogi za varjenje in njihova uporaba zgolj akademske narave (vsaj v večini primerov).
Pri napojih učinki sicer niso vedno pogojeni z dejanskim zaužitjem, saj nekateri delujejo tudi z dotikom ali celo zgolj s samim varjenjem (regenerativni napoj). Napoji imajo namreč eno prav posebno prednost pred fizičnim izvajanjem urokov; lahko jih uporabljajo tudi nemagična bitja in osebe, če imajo ti seveda dostop do tovrstnih zvarkov. Obstajajo pa tudi določeni učinki in efekti, ki se jih da stimulirati zgolj in samo skozi uporabo napojev.
Nevarnosti
Napoji morajo biti skrbno in predvsem zelo natančno zvarjeni, če želimo doseči povsem pravilen rezultat, saj so lahko v nasprotnem primeru celo hudo nevarni. Tako lahko recimo napoj, ki smo ga zvarili v umazanem kotlu postane strupen, napoj, kateremu smo dodali napačno sestavino pa eksplodira. Včasih imajo lahko tudi napoji, ki smo jih sicer zvarili pravilno in po predpisih, škodljive stranske učinke čeprav je primarni rezultat dobrohoten. Felix Felicis ali feliksir na primer lahko povzroči vrtoglavost, hudo lahkomiselnost in pretirano samozavest, če ga ne uporabljamo varčno.
Zelo pomembno je torej, da imate med samim postopkom varjenja glavo na pravem mestu in s tem preprečite kakšno katastrofo ali dve.

Poučevanje in beleženje
Predmet čarobnih napojev je v prvi vrsti predvsem posvečen študiji receptov in njihovim učinkom. Učenci se učijo pravilnega varjenja napojev, doslednega upoštevanja specifičnih receptur ter spoznavanja njihovih magičnih sestavin in lastnosti. Začnejo z lažjimi zvarki in postopoma višajo težavnost priprave, ko se z leti povečuje tudi njihova bera znanja in sposobnosti.
Profesor ali profesorica čarobnih napojev se navadno imenuje mojster ali mojstrica čarobnih napojev (zvarkar/zvarkarica), čarobne napoje pa po strukturah, učinkih, težavnosti in nevarnosti sicer zabeležujejo pristojni uradi ministrstva za čaranje.
Znani izumitelji, raziskovalci in preučevalci čarobnih napojev

NICOLAS FLAMEL
Flamel je bil svetovno znani alkimist in edini znani stvaritelj kamna modrosti, legendarne snovi, ki lahko spremeni vsako kovino v zlato in daje eliksir življenja. V mladosti je obiskoval čarovniško akademijo Beauxbatons v francoskem delu pirenejskega gorovja, kjer je spoznal tudi svojo kasnejšo ženo Perenelle. Bil je tudi poslovni partner in predvsem dober prijatelj Albusa Dumbledorja, s katerim sta se po katastrofi junija 1992 tudi razumno odločila, da se kamen modrosti uniči in tako Nicolas in Perenelle naposled le pojdeta smrti naproti, stara 665 in 658 let.

LAVERNE DE MONTMORENCY
Laverne (1823-1893) je bila zvarkarica devetnajstega stoletja, ki je iznašla lepo število ljubezenskih napojev. V mladosti je obiskovala Bradavičarko, kjer je bila razvrščena v Drznvraan, po končanem šolanju pa se je posvetila nadaljnemu študiju napojev, predvsem ljubezenskih. Po smrti so njene dosežke obeležili tudi na čokoladnih žabah.

SACHARISSA TUGWOOD
Sacharissa (1874–1966) je bila spoh prva čarovnica, ki je kdajkoli uporabljala lepotilne napoje, saj jih je veliko izumila kar sama. Tudi ona je bila učenka na Bradavičarki, kjer je posebej blestela pri predmetu čarobnih napojev. V kasnejših letih je Sacharissa razvila celo vrsto kozmetičnih napojev in postala predvsem slavna po odkritju lastnosti bubotubnih izcedkov (le-ti namreč zdravijo mozoljavost). Ko je leta 1966, stara 92 let, umrla, so na njen nagrobnik napisali 'Svet je naredila lepši.'.
DAMOCLES
Damoklej je čarovnik, ki je iznašel napoj Volkomir zaradi katerega so mu podelili tudi priznanje merlinovega redu. Med šolanjem na Bradavičarki je postal najljubši učenec profesorja Toastwampa, najverjetneje zaradi njegovih talentov za varjenje napojev.
Napoj Volkomir je bil po dolgih stoletjih muk prvi takšen napoj, ki je vsaj ublažil simptome in posledice likantropije in osebku omogočil, da obdrži svoj um tudi med preobrazbo in jo tako naredi znosnejšo.
Možne teme za referate
-
Zvarkarstvo starega Egipta
-
Babilonski viseči vrtovi - Je imel prste zraven čarovnik?
-
Malleus Maleficarum - Kladivo čarovnic
-
Grmada - Čas lova na čarovnice
-
Fizične in psihične poškodbe pri varjenju napojev
-
Nicolas Flamel
-
Laverne de Montmorency
-
Sacharissa Tugwood
-
Damocles
-
Likantropija
Domača naloga
Ker je to vaše prvo leto na naši prekrasni akademiji in vas torej še ne poznam, bi želela, da za domačo nalogo opišete sebe, iz kakšne družine prihajate, vaše navade in želje. Kakšno je vaše pojmovanje predmeta čarobnih napojev? Kaj ste si do zdaj predstavljali pod tem imenom in ali so vas mogoče nanj pripravljali že doma? Zanima me, kaj pričakujete od mene ter kaj pričakujete od sebe.
Se pravi takšen mali predstavitveni esej, opisujete pa seveda vaše čarovniško življenje.
Razumem, da je takšno nalogo težko oceniti glede na vsebino, zato se bom bolj posvetila slovnici (tako bom tudi vedela kakšno pisanje lahko od vas pričakujem v prihodnosti) ampak moj kriterij ne bo posebno strog prav zato, ker je tole prvič.
Prav tako vas opozarjam, da zaradi narave in nezahtevnosti naloge, točk, ki jih zbirate za dom, pri prvi nalogi ne podeljujem.
Želim vam veliko uspeha in prosim, bodite izvirni.
LEKCIJA 1.1
Uvod v svet čarobnih napojev
Datum oddaje DN: 30.9.2015